Otroci in mladostniki na svet gledajo drugače kot odrasli, in če jim ne pomagamo pri raziskovanju, prepoznavanju ter sprejemanju njihovega sveta in njih samih, so njihove vedenjske in čustvene reakcije pogosto usmerjene:
– navzven – v čustvene, verbalne in/ali fizične izbruhe do oseb v njihovi okolici (staršev, vrstnikov, učiteljev,..) ali
– navznoter – oz. do sebe z različnimi oblikami samopoškodovanja (kot je rezanje, grizenje, ščipanje, udarjanje po telesu), ali oblikami prehranjevalnih težav (anoreksija, bulimija, ortoreksija, bigoreksija).
Otroci ali mladostniki se velikokrat znajdejo v situacijah, ki jih ne znajo ubesediti ali čustveno predelati. Posledično prihaja v njihovem vedenju do čustvenih ali vedenjskih reakcij, ki jih navadno starši povsem napačno razumemo – bolj v smislu, da so nevodljivi, razvajeni, agresivni, trmasti, vase zaprti, ipd., pri tem pa spregledamo, da se v njihovem duševnem procesu dogaja niz dogodkov, ki jih sami ne razumejo, nanje ne znajo ustrezno odreagirati in jih tako ne zmorejo predelati.
Njihovi odzivi in predelava čustvenih stanj je težja, če so bili izpostavljeni težki življenjski izkušnji, kot je npr. težka ločitev staršev, izguba oz. smrt enega starša ali osebe, na katero je otrok/mladostnik čustveno navezan, nasilje v družini in/ali med vrstniki, ipd.
Logoterapija otroku ali mladostniku ponudi prostor, kjer se lahko sreča s svojimi stiskami in težavami.
S pomočjo različnih metod lahko skupaj s terapevtom najde sebi lastno in sprejemljivo rešitev. Terapevt pomaga otroku in mladostniku s prepoznavo čustvenih odzivov na telesni ravni in regulacijo čustvenih stanj na psihološki ravni. V procesu je pomembno, da so vanj aktivno vključeni tudi starši.
Pristop dopolnjujem z znanjem iz različnih tehnik in pristopov, kot pomoč pri čustveni regulaciji pri otrocih in mladostnikih, kot so otroške karte, risanje, spoznavanje dihalnih tehnik, prepoznavanje čustev, izražanje ipd.